Imate konkretno uporabo in želite, da vam svetujemo? Pošljite nam sporočilo z vašimi vprašanji.
Kraj:
Malchow
Panoga:
Lesna industrija
Uporaba:
pogonska tehnika
By activating the zip code search, data is transferred to the USA by Google. For more information, see our privacy policy.
Ko je bil v začetku leta 2016 po štirih letih in pol premoru ponovno odprt žagarski obrat Pollmeier v Malchowu na meklenburškem jezeru, je bilo treba zamenjati hidravlični pogon ene od dveh žag za odstranjevanje kože. Odločitev je padla v korist električnega pogona podjetja SEW-EURODRIVE. Lastnik podjetja Ralf Pollmeier je odprt za takšne novosti, če te vodijo k izboljšanju proizvodnje in so ekološko trajnostne. »Električni pogoni ponujajo dobre pogoje za avtomatizacijo,« pojasnjuje inženir za obratovanje Winfried Riemke. »Zato smo se že od samega začetka odločili za SEW-EURODRIVE.«
Z uporabo električnega pogona smo tako mi kot tudi stranka stopili na neznano ozemlje, saj električni napredek na napravi za odstranjevanje lubja do takrat ni bil vključen v načrte. Pollmeier upravlja največje žage za listnato lesno maso v Evropi. Približno 80 % od okoli 400 transportnih sistemov je zdaj opremljenih s pogonsko tehniko podjetja SEW-EURODRIVE.
Tehnologija ne deluje le zanesljivo – tudi servisna služba je na visoki ravni. 24 ur na dan je vedno na voljo kontaktna oseba s trdnim strokovnim znanjem. Poleg tega imamo srečo, da je tehnična pisarna podjetja SEW-EURODRIVE v Güstrowu v naši neposredni bližini.Winfried Riemke, Klaus Kröner in Rudolf Schmidtke (oba SEW-EURODRIVE)
Kakovost je pri našem kupcu najpomembnejša. To se začne že s skladiščenjem dostavljenih bukovih debel, ki ohranja kakovost. Sledi odrezovanje, skeniranje in lupljenje. Nato debla preidejo skozi detektor kovin, da se preprečijo poškodbe trakovnih žag. Šele nato sledi predaja v žago. Tam se odseki debel ponovno skenirajo, da se doseže čim višji izkoristek pri proizvodnji desk. Naslednji korak je obrezovanje. Pri tem se debla z vseh štirih strani odrežejo tako, da nastane pravokotno jedro rdeče bukve, ki se lahko razreže na deske. Koliko desk se pridobi iz enega debla, se določi na teh polavtomatskih obrezovalnih napravah.
Pri predaji na potisni voziček se premikajo hlodi, težki do treh ton. Delavec za upravljalno mizo hlode postavi v optimalni položaj za skeniranje. Skener rezultat posreduje krmilniku prečnih osi potisnega vozička. Potisni voziček poganjata dve vrvi, ki sta naviti na skupni boben, ta pa se prek preusmernika vrača nazaj. Os, na kateri je nameščen bobin za vrvi, je podprta s tristopenjskim industrijskim čelnim zobnikom tipa X3FS160 z dvojno varnostno izvedbo.
»To visoko varnostno izvedbo,« poudarja Winfried Riemke, »je zahtevalo podjetje strojništvo Malchow na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj.«
Po besedah Klausa Krönerja je podjetje SEW-EURODRIVE za pogon vrvnih koles vgradilo dva motorja tipa DRS280S4. Motorji imajo nazivno moč po 75 kW; s trikotno vezavo in delovanjem do 87 Hz dosežejo moč na gredi po 130 kW. Proizvajajo vrtilne momente do 483 Nm in prek obeh čelnih zobnih prenosov poganjajo vrvni boben.
V primerjavi s hidravlično rešitvijo je bilo s delovanjem elektromotorjev doseženo znatno varčevanje z energijo. Postopki zaviranja se pretvorijo v električno energijo in se vrnejo v omrežje. »Nedavne meritve so pokazale največjo moč motorjev 233 kW,« pojasnjuje Klaus Kröner. »Največja regenerativna moč generatorja je znašala 152 kW. Če izhajamo iz povprečnih pogonskih moči, ki glede na obremenjenost žage znašajo med 10 in 12 kW, lahko izračunamo delež regenerativne energije do 40 odstotkov.« »V delovanju povratna energija pomeni, da je postopek zaviranja lahko bolj postopen,« dodaja Riemke.
Za vračanje energije sta bila uporabljena frekvenčni pretvornik MOVIDRIVE® MDX62B2500 z močjo 250 kW za napajanje motorjev ter enota za vračanje energije MOVIDRIVE® MDR61B2500, prav tako z nazivno močjo 250 kW. Ta enota omogoča sinusne oblike vračanja energije v omrežje. Prihranek znaša približno 100.000 kilovatnih ur pri 2.000 delovnih urah letno v enosmenjnem obratovanju. To ustreza prihranku 30,9 tone CO₂ na leto.